Luyện nghe bài hát Nespodobno Povabilo

Strah v dui libero zaspi
in v nad rjuho udari v glavo.

v nedogled ena sama misel tli,
vge jo biti, me nagovori.
Brez vsake na jeziku sam,
ji na obrazu briem in izdam
ji plan:

Lep in notri vino,
roka mi za drsi,
naj se dere, naj nori,
ve zakaj prila je, zakaj je.
A ne vidim, kar se zdi, kot v megli.

V dan izgine tema, ne izda,
objeta sredi sobe le dva.
Dva, ki svojo senco v svet,
ki za oba nastaja, ko se dela
plan za novi

Lep kozarec in vino,
mi za vrat drsi,
vse to le spomin,
le spominu daje, daje.

In se naglas, plezam na drevo,
padem dol, naj ponovim;
e derem se naglas, plezam na drevo,
na vrhu e sedim, ko vidim in v rokah:

Lep in notri vino,
roka e za dri,
tisto kar oči,
najina je, le najina je.

Vse zaman, vse zaman, vse zaman...
Vse zaman, vse zaman...

Ker ne kar se zdi, le mislim si.