Luyện nghe bài hát Nespodobno Povabilo

Strah v dui libero zaspi
in v temi nad rjuho v glavo.

Spet v ena sama misel tli,
vge jo biti, me nagovori.
Brez vsake dlake na sam,
ji solze na briem in izdam
demo ji

Lep in notri vino,
roka mi za drsi,
naj se dere, naj nori,
ve prila je, zakaj prila je.
A ne vidim, kar se zdi, kot v megli.

V dan izgine tema, ne izda,
objeta sobe vidiva le dva.
Dva, ki senco mečeta v svet,
ki za oba nastaja, ko se dela
plan za novi

Lep in notri vino,
mi za vrat drsi,
vse to le spomin,
le spominu daje, daje.

In se naglas, plezam na drevo,
padem dol, naj ponovim;
e enkrat derem se naglas, na drevo,
na vrhu e sedim, ko naju vidim in v

Lep in notri vino,
e za vrat dri,
tisto kar oči,
slika najina je, le je.

Vse zaman, vse zaman, vse zaman...
Vse zaman, vse zaman...

Ker ne kar se zdi, le mislim si.