Luyện nghe bài hát Nespodobno Povabilo

Strah v slovo dui zaspi
in v temi nad udari v glavo.

Spet v nedogled ena sama tli,
vge jo biti, me nagovori.
Brez vsake na jeziku sam,
ji solze na obrazu in izdam
demo ji

Lep in notri vino,
mi za vrat drsi,
naj se dere, naj nori,
ve zakaj prila je, prila je.
A ne vidim, kar se zdi, kot v megli.

V dan tema, naju ne izda,
sredi sobe vidiva le dva.
Dva, ki senco mečeta v svet,
ki za oba nastaja, ko se spet
za novi dan:

Lep in notri vino,
roka mi za drsi,
vse to le spomin,
le spominu daje, daje.

In se naglas, plezam na drevo,
momentu dol, naj ponovim;
e derem se naglas, plezam na drevo,
na vrhu e sedim, ko naju in v rokah:

Lep in notri vino,
e za vrat dri,
tisto kar oči,
najina je, le najina je.

Vse zaman, vse zaman, vse zaman...
Vse zaman, vse zaman...

Ker ne kar se zdi, le mislim si.