Luyện nghe bài hát Nespodobno Povabilo

Strah v slovo dui zaspi
in v temi nad udari v glavo.

Spet v nedogled ena sama tli,
vge jo biti, me nagovori.
Brez vsake na jeziku sam,
ji solze na obrazu briem in
ji plan:

Lep in notri vino,
mi za vrat drsi,
naj se dere, naj nori,
ve zakaj prila je, zakaj je.
A ne vidim, kar se zdi, kot v megli.

V dan tema, naju ne izda,
objeta sredi vidiva le dva.
Dva, ki svojo mečeta v svet,
ki za oba nastaja, ko se dela
plan za dan:

Lep in notri vino,
roka mi za drsi,
vse to le spomin,
le spominu daje, daje.

In derem se naglas, na drevo,
padem dol, naj ponovim;
e derem se naglas, plezam na drevo,
na vrhu e sedim, ko vidim in v rokah:

Lep in notri vino,
e za vrat dri,
tisto kar oči,
slika je, le najina je.

Vse zaman, vse zaman, vse zaman...
Vse zaman, vse zaman...

Ker ne vidim kar se zdi, le si.