Luyện nghe bài hát Nespodobno Povabilo

Strah v dui libero zaspi
in v temi nad udari v glavo.

Spet v nedogled ena misel tli,
vge jo biti, me nagovori.
Brez vsake na jeziku sam,
ji solze na briem in izdam
ji plan:

Lep kozarec in vino,
roka mi za drsi,
naj se dere, naj nori,
ve zakaj je, zakaj prila je.
A ne vidim, kar se zdi, kot v megli.

V dan tema, naju ne izda,
objeta sobe vidiva le dva.
Dva, ki svojo mečeta v svet,
ki za oba nastaja, ko se dela
plan za novi

Lep in notri vino,
roka mi za drsi,
vse to le spomin,
le spominu daje, daje.

In se naglas, plezam na drevo,
padem dol, naj ponovim;
e enkrat se naglas, plezam na drevo,
na e sedim, ko naju vidim in v rokah:

Lep in notri vino,
roka e za dri,
tisto kar oči,
slika je, le najina je.

Vse zaman, vse zaman, vse zaman...
Vse zaman, vse zaman...

Ker ne vidim kar se zdi, le si.