Luyện nghe bài hát Nespodobno Povabilo

Strah v slovo dui libero
in v nad rjuho udari v glavo.

Spet v nedogled ena misel tli,
vge jo biti, me nagovori.
Brez dlake na jeziku sam,
ji na obrazu briem in izdam
ji plan:

Lep in notri vino,
mi za vrat drsi,
naj se dere, naj nori,
ve zakaj je, zakaj prila je.
A ne vidim, kar se zdi, kot v megli.

V dan izgine tema, ne izda,
sredi sobe vidiva le dva.
Dva, ki svojo senco v svet,
ki za oba nastaja, ko se spet
plan za dan:

Lep kozarec in vino,
mi za vrat drsi,
vse to le spomin,
le spominu daje, daje.

In se naglas, plezam na drevo,
momentu padem dol, naj
e derem se naglas, plezam na drevo,
na vrhu e sedim, ko naju vidim in v

Lep in notri vino,
e za vrat dri,
tisto kar oči,
najina je, le najina je.

Vse zaman, vse zaman, vse zaman...
Vse zaman, vse zaman...

Ker ne vidim kar se zdi, le si.