Luyện nghe bài hát Nespodobno Povabilo

Strah v slovo dui libero
in v temi nad rjuho v glavo.

v nedogled ena sama misel tli,
vge jo biti, me nagovori.
vsake dlake na jeziku sam,
ji na obrazu briem in izdam
ji plan:

Lep in notri vino,
roka mi za drsi,
naj se dere, naj nori,
ve zakaj prila je, zakaj je.
A ne vidim, kar se zdi, kot v megli.

V dan izgine tema, ne izda,
objeta sredi vidiva le dva.
Dva, ki svojo senco v svet,
ki za oba nastaja, ko se dela
za novi dan:

Lep in notri vino,
mi za vrat drsi,
vse to le spomin,
le daje, spominu daje.

In derem se naglas, na drevo,
momentu dol, naj ponovim;
e enkrat derem se naglas, na drevo,
na e sedim, ko naju vidim in v rokah:

Lep in notri vino,
e za vrat dri,
tisto kar oči,
slika je, le najina je.

Vse zaman, vse zaman, vse zaman...
Vse zaman, vse zaman...

Ker ne kar se zdi, le mislim si.