Luyện nghe bài hát Divje Lilje

Tuki lije, da me e poteno pere,
ko valovi se na tenke sive stene,
strastno morje mone skale v prah in pesek melje,
kot premetava v trske duice zgubljene.
Globji oceani, bolj so tam nevihte,
tolko je dale nam domae pristanie.
Morski izplul je, spustu jadra, uprl line,
na pol okrog sveta pa spet kje vedrine.
Lej in domorodce, lej plesalke zvijat boke,
arijo od naslade omamne zvoke.
V vrtincu poelenja so noi nam vroe,
ko sva znova se ujela s v objem pohote.
Resno vse kompleksno, a si zakompleksan,
da se stalno fuka, ni vano kolko seksa,
ni bla moja, pa e ta mi ni bla zvesta,
danes znova spet odhajam, kamor pelje me e cesta. In vem, ku ti je lepo, ku je bil sladek ta svet, ti ni nikoli in se ne more upret. In ve, da pridem takoj, da mi ne more utet, na koncu bo e tako, se lahko jebe, e e.

Pogledi ognjeviti vneto skunjave,
tko se netijo in para drave;
kadar mo ponori za enske are,
dame obsojene, ku arovnice, v grmade.

Ukradeni trenutki gneva v za hrbtom,
svetovi, vabe izvedene nartno.
obeeni, ku trupla, kavlji skoz grlo;
e pr glavi, redna hrana mastnim rvom.
Sreanja v poltemi zadnje sobe,
divja sla, ko zver, ki e mezi sokove.
so ekani, ko rei grozee gobec,
bo le zadovoljna, ko napolni ji elodec.

To so zgodbe, ki se kriajo med sabo,
naueni, izvedeni bolj slabo,
pregrena je in tako se vsi poznamo,
jst sem sam in prou komot sem danes s tabo. In vem, ku ti je lepo, ku je bil sladek ta svet, ti ni nikoli dovolj in se ne more upret. In ve, da pridem takoj, da mi ne more utet, na koncu bo e tako, se lahko jebe, e e.