Luyện nghe bài hát Divje Lilje

Tuki divje lije, da me e pere,
ko valovi se na tenke sive stene,
morje mone skale davno v prah in pesek melje,
kot olnike premetava v duice zgubljene.
Globji oceani, so divje tam nevihte,
tolko je dale nam domae pristanie.
Morski izplul je, spustu jadra, uprl line,
na pol okrog pa spet doaka kje vedrine.
Lej otoke in domorodce, lej zvijat boke,
arijo od izdihaje omamne zvoke.
V vrtincu poelenja so noi nam vroe,
ko sva se ujela s kriki v objem pohote.
Resno vse kompleksno, a si zakompleksan,
da se klapa stalno fuka, ni kolko seksa,
ni bla moja, pa e ta mi ni bla zvesta,
danes spet odhajam, kamor pelje me e cesta. In vem, ku ti je lepo, ku je bil sladek ta svet, ti ni nikoli dovolj in se ne more upret. In ve, da pridem takoj, da mi ne more utet, na koncu bo e tako, se lahko jebe, e e.

ognjeviti vneto izzivajo skunjave,
tko se netijo in para drave;
kadar mo razuma za enske are,
dame obsojene, ku arovnice, v grmade.

Ukradeni trenutki v postelji za hrbtom,
svetovi, vabe izvedene nartno.
obeeni, ku trupla, vbodeni skoz grlo;
e pr glavi, redna hrana mastnim rvom.
Sreanja mesena v zadnje sobe,
divja sla, ko zver, ki e mezi sokove.
so ekani, ko rei grozee gobec,
bo le zadovoljna, ko napolni ji elodec.

To so majhne zgodbe, ki se med sabo,
triki naueni, bolj slabo,
je dolina in tako se vsi poznamo,
jst sem tuki sam in prou komot sem danes s tabo. In vem, ku ti je lepo, ku je bil sladek ta svet, ti ni nikoli dovolj in se ne more upret. In ve, da pridem takoj, da mi ne utet, na koncu bo e tako, se lahko jebe, e e.