Luyện nghe bài hát Lunanai

So mi te, ki dan kradejo,
so mi prevarante.
Zdaj ne vem, če bi domov,
zato bom šel.
Daj, če nisi dojel in verjel ti povem le:
že bo naslednjega dne in smejal se bom drugje.

(Ej, le do kam bi? Ej, le do kam, sam si?!)

So mi dejali, da sam bom ostal.
So mi osamljeni stol.

Ne mine dan, ko ne okov.

Do nadaljnega bo vse lepo, z belo za mano.
Meni Sonce in sta to, kar njej je moje telo.
Zdaj, ko hodim naprej in naprej, govorim le:
že bo enkrat nastopil ta dan, ko ne bom sam.

(Ej, le do kam bi? Ej, le do kam, sam si?!)

So mi dejali, da sam bom ostal.
So mi osamljeni stol.
Ne dan, ko ne nosim okov.

Le kako, le
bi dejal v slovo, da ne name?
Saj ne vem, saj ne vem,
kaj bi potem, po koraku izbranem.
Mi Luna naj na mesto izgubljeno.
Le takrat bi vse, kar izdalo bi me.

(Ej, le do kam bi? Ej, le do kam, sam si?!)

So mi dejali, da sam bom ostal.
So mi dajali stol.
So mi dejali, da sam bom ostal.
So mi osamljeni stol.